Blog
Kako izbrati pravo cev za namakalni sistem
Pravo cev za namakalni sistem izberete glede na potreben pretok vode, dolžino napeljave, tlak v sistemu in način namakanja. Daljša kot je cev in več vode kot mora dovajati, pomembnejša je izbira ustreznega premera. Preozka ali predolga cev namreč povzroča večje izgube tlaka, zato lahko kapljači ali razpršilci na koncu sistema dobijo premalo vode.
Pri izbiri zato ni dovolj pogledati samo, ali cev ustreza priključkom. Upoštevati je treba celoten namakalni sistem. Od vodnega vira in glavne cevi do posameznih namakalnih linij.
Katero cev izbrati za namakalni sistem
Za namakalni sistem izberite cev, ki lahko do najbolj oddaljenega dela sistema dovede dovolj vode pri še vedno ustreznem tlaku. Pri izbiri so zato najpomembnejši štirje podatki: dolžina napeljave, potreben pretok, razpoložljiv tlak in vrsta namakanja.
Za krajše namakalne linije z manjšim pretokom običajno zadostujejo cevi manjšega premera. Ko se dolžina sistema, število porabnikov ali potreben pretok povečujejo, pa je praviloma potreben tudi večji premer cevi.
Pri izbiri bodite posebej pozorni na:
- premer cevi – preozka cev poveča izgube tlaka,
- dolžino napeljave – daljša pot vode pomeni večje tlačne izgube,
- potreben pretok – več kapljačev ali razpršilcev zahteva večji pretok,
- delovni tlak – cev mora ustrezati tlaku, pri katerem bo sistem deloval,
- namen uporabe – glavna dovodna cev ima drugačno nalogo kot posamezne cevi oziroma linije, ki vodo pripeljejo neposredno do rastlin.
Najpogostejša napaka je, ko se cev za namakalni sistem izbere samo glede na velikost priključka ali po načelu »za moj vrt bo ta premer dovolj«. Pri daljših napeljavah ali večjem številu porabnikov pa lahko prav neustrezen premer cevi postane ozko grlo celotnega namakalnega sistema.
Zato poglejmo najprej podatek, ki pri izbiri cevi povzroča največ dilem – ustrezen premer cevi.
Kakšen premer cevi potrebujete za namakalni sistem
Premer cevi za namakalni sistem izberite glede na količino vode, ki mora skozi cev, in dolžino poti, po kateri jo morate pripeljati. Večji kot je potreben pretok in daljša kot je napeljava, večji premer cevi praviloma potrebujete.
V ponudbi PIRO sta za sestavo namakalnega sistema na voljo predvsem dve dimenziji z različnima nalogama: Ø25 mm PE cev za dovod oziroma glavni razvod vode ter Ø16 mm cevi za izvedbo kapljičnih namakalnih linij.
| Premer cevi | Kdaj je smiselna izbira |
|---|---|
| 16 mm | Predvsem za kapljične namakalne linije, po katerih vodo razvedemo vzdolž gred oziroma do posameznih rastlin |
| 25 mm | Predvsem za glavni dovod oziroma razvod vode do posameznih delov namakalnega sistema |
Razlika med premeri postane pomembnejša, ko mora skozi cev teči več vode. Pri enakem pretoku ima ožja cev večje tlačne izgube, zato na primer 16-milimetrska cev, ki brez težav oskrbuje krajšo kapljično linijo, ni nujno primerna kot glavni dovod za večji vrt z več vejami namakanja.
Tudi nasprotna skrajnost ni potrebna. Predimenzionirana cev je dražja, zahteva večje spojne elemente in sama po sebi ne bo izboljšala namakanja, če sistem večjega pretoka sploh ne potrebuje.
Pri izbiri premera si zato zastavite preprosto vprašanje: koliko vode mora cev prenesti in kako daleč?
Prav dolžina napeljave je namreč naslednji dejavnik, zaradi katerega lahko sicer pravilno izbran premer cevi postane premajhen.
Kako dolžina cevi vpliva na tlak in pretok vode
Daljša kot je cev, večji je upor pri pretoku vode in več tlaka se izgubi na poti. Zato imate lahko na začetku namakalnega sistema dovolj tlaka in pretoka, na njegovem najbolj oddaljenem delu pa občutno slabše pogoje za delovanje kapljačev ali razpršilcev.
V praksi to pomeni, da enaka cev ni nujno primerna za 10 in 50 metrov dolg dovod. Z večanjem dolžine postaja zato pravilna izbira premera cevi vse pomembnejša.
Težave zato ni vedno smiselno reševati z zviševanjem tlaka na začetku sistema. Pri daljših napeljavah je pomembno predvsem pravilno dimenzionirati glavni dovod ter po potrebi sistem razdeliti na več namakalnih linij oziroma con.
Pri načrtovanju namakalnega sistema zato ne glejte samo, koliko metrov cevi potrebujete. Pomembno je tudi, koliko vode mora skozi to dolžino cevi priteči.
Kolikšna je dejanska izguba tlaka, pa je odvisno od kombinacije premera cevi, njene dolžine in pretoka vode.
Koliko tlaka izgubite v daljši namakalni cevi
Koliko tlaka boste izgubili v namakalni cevi, ni mogoče določiti samo iz njene dolžine. Za oceno potrebujemo najmanj premer cevi, njeno dolžino in pretok vode skozi cev. Enako dolga cev lahko zato pri majhnem pretoku povzroči majhne tlačne izgube, pri večjem pretoku pa bistveno večje.
Pomembno je predvsem, da tlačne izgube z večanjem pretoka hitro naraščajo. Zato podatek, da je dovod dolg na primer 20, 30 ali 50 metrov, sam po sebi še ni dovolj za odločitev, katera cev je primerna.
Najprej morate oceniti, koliko vode bodo hkrati potrebovali vsi porabniki na posamezni namakalni liniji. Pri kapljičnem namakanju je osnovni izračun preprost:
število kapljačev × pretok posameznega kapljača = potreben skupni pretok
Če ima na primer posamezen kapljač pretok 2 l/h, potem:
- 25 kapljačev potrebuje približno 50 l/h,
- 50 kapljačev približno 100 l/h,
- 100 kapljačev približno 200 l/h.
Šele ta podatek skupaj z dolžino cevi pove, kako zahtevna je naloga za posamezno cev. Kratka linija z majhnim številom kapljačev ima povsem drugačne zahteve kot dolg dovod, po katerem mora teči voda za več namakalnih linij hkrati.
Zato pri daljših sistemih ni smiselno gledati samo začetnega tlaka na vodnem viru. Del tega tlaka se porabi za premagovanje upora v ceveh, dodatne izgube pa povzročajo tudi spojke, ventili, filtri, višinske razlike in drugi elementi sistema.
Daljša cev torej še ne pomeni nujno težave. Težava nastane predvsem takrat, ko skozi predolgo oziroma preozko cev poskušamo dovesti več vode, kot jo lahko pri sprejemljivih tlačnih izgubah prenese.
Če želimo tlačno izgubo izraziti konkretno v barih, moramo zato poznati tudi natančne tehnične podatke uporabljene cevi. Sam podatek, da gre za cev Ø16 ali Ø25 mm, za zanesljiv izračun še ni dovolj.
Zakaj premajhen premer cevi povzroča težave pri namakanju
Premajhen premer cevi lahko povzroči, da namakalni sistem na začetku deluje normalno, proti koncu napeljave pa zmanjka pretoka in tlaka. Težava postane izrazitejša pri daljših ceveh in takrat, ko povečujemo število kapljačev, razpršilcev ali drugih porabnikov.
Tipičen znak je sistem, pri katerem prve rastline dobivajo dovolj vode, zadnje pa občutno manj. Pri namakanju lahko opazite:
- neenakomerno kapljanje vzdolž linije,
- slabše delovanje najbolj oddaljenih kapljačev,
- manjši doseg razpršilcev,
- velike razlike med začetkom in koncem namakalne linije,
- poslabšanje delovanja, ko sistemu dodate nove porabnike.
Uporabnik ob takšnih težavah pogosto najprej posumi na prenizek tlak na vodnem viru, kapljače ali krmilnik. Če sistem dobro deluje z manjšim številom odprtih linij, ob vključitvi dodatnih pa se njegovo delovanje občutno poslabša, je lahko ozko grlo prav dovod vode.
Rešitev zato ni nujno zviševanje začetnega tlaka. Pri večjem sistemu je pomembno, da je glavni dovod dimenzioniran za skupno količino vode, ki jo morajo prejeti vse hkrati delujoče namakalne linije. Sistem lahko po potrebi razdelite tudi na več con, ki se ne vključujejo istočasno.
Pri načrtovanju upoštevajte tudi morebitno kasnejšo širitev. Če boste dodali novo gredo, rastlinjak ali več kapljačev, se bo povečal tudi potreben pretok skozi glavni dovod.
Pravega premera cevi zato ne izbiramo samo glede na velikost vrta, ampak predvsem glede na količino vode, ki bo morala skozi posamezen del sistema dejansko teči.
PE cev ali druga cev za namakalni sistem – kakšna je razlika
PE cev, 16 mm cev za kapljično namakanje, porozna cev in raztegljiva vrtna cev niso neposredne alternative. Razlikujejo se predvsem po tem, kakšno nalogo opravljajo pri namakanju, zato cevi ne izbirajte samo glede na premer, ampak tudi glede na način uporabe.
| Vrsta cevi | Najprimernejša uporaba | Kdaj jo izbrati |
|---|---|---|
| PE cev Ø25 mm | Glavni dovod vode | Ko morate vodo pripeljati do posameznih delov namakalnega sistema |
| Cev Ø16 mm | Kapljične namakalne linije | Ko želite vodo razvesti vzdolž gred, vrst oziroma do posameznih rastlin |
| Porozna cev | Namakanje neposredno vzdolž rastlin | Ko želite, da voda počasi pronica skozi cev po njeni dolžini |
| Raztegljiva vrtna cev | Ročno zalivanje | Ko potrebujete premično cev za zalivanje z nastavkom ali zalivalko |
Pri avtomatskem kapljičnem namakanju zato praviloma ne izbirate med PE in 16 mm cevjo, saj lahko obe uporabite v istem sistemu za različni nalogi. Porozna cev je alternativa predvsem tam, kjer želite vodo oddajati vzdolž celotne položene cevi, raztegljiva vrtna cev pa je namenjena predvsem ročnemu zalivanju.
Pred nakupom si zato odgovorite na preprosto vprašanje: mora cev vodo pripeljati do območja namakanja, jo razvesti med rastline ali jo boste uporabljali za neposredno zalivanje?
Ko poznate odgovor, je tudi izbira ustrezne vrste cevi precej enostavnejša.
Katero cev izbrati za kapljično namakanje in katero za razpršilce
Pri izbiri cevi za kapljično namakanje in razpršilce je ključna razlika v potrebnem pretoku in načinu porabe vode. Kapljači vodo oddajajo počasi in v manjših količinah, medtem ko lahko več hkrati delujočih razpršilcev zahteva bistveno večji trenutni pretok.
Pri kapljičnem namakanju se voda iz glavnega dovoda razdeli na posamezne 16 mm namakalne linije, na katere priključite kapljače. Koliko kapljačev lahko deluje na posamezni liniji, pa ni odvisno samo od premera cevi, temveč tudi od njihovega pretoka, dolžine linije in razpoložljivega tlaka.
Pri namakanju z razpršilci morate biti posebej pozorni na skupni pretok vseh razpršilcev, ki bodo delovali hkrati. Če vodni vir ali dovodna cev takšnega pretoka ne zmoreta zagotoviti, se lahko zmanjša njihov doseg in namakanje postane neenakomerno. Pri večjem številu razpršilcev je zato pogosto smiselno sistem razdeliti na več con, ki se vključujejo ločeno.
Če isti sistem združuje kapljično namakanje vrta in razpršilce za trato, obeh delov ni smiselno načrtovati kot ene namakalne linije. Zaradi različnih zahtev glede pretoka in tlaka ju je praviloma bolje ločiti ter vsakega dimenzionirati glede na njegove porabnike.
Pri izbiri cevi zato ne izhajajte samo iz tega, ali boste uporabljali kapljače ali razpršilce. Preverite predvsem koliko vode bodo vsi hkrati delujoči porabniki potrebovali in po kako dolgi cevi jim jo morate dovesti.
Primer izbire cevi za manjši in večji namakalni sistem
Izbira cevi je lažja, če izhajate iz konkretne velikosti in zasnove namakalnega sistema. Poglejmo tri pogoste primere.
Manjši zelenjavni vrt
Če je vodni vir blizu gred in sistem nima velikega števila kapljačev, je lahko izvedba zelo preprosta. Vodo pripeljete do območja namakanja in jo po 16 mm ceveh razvedete vzdolž posameznih vrst rastlin.
Pri kratkih razdaljah in majhnem skupnem pretoku ločen večji glavni razvod pogosto ni potreben.
Večji vrt z več gredami
Pri večjem vrtu ni smiselno, da bi ena dolga 16 mm cev opravljala tudi nalogo glavnega dovoda. Uporabite lahko PE cev Ø25 mm kot glavni dovod, iz nje pa naredite več krajših 16 mm kapljičnih linij do posameznih gred.
Takšna zasnova ima tudi praktično prednost: posamezne grede lahko razdelite na ločene linije, jih po potrebi zapirate ali krmilite ločeno ter sistem pozneje lažje razširite z dodatno gredo.
Vrt in rastlinjak iz istega vodnega vira
Če želite iz istega vodnega vira namakati vrt in rastlinjak, lahko glavni dovod pripeljete do obeh območij, nato pa sistem razdelite na dve ločeni veji oziroma coni.
To je smiselno predvsem zato, ker vrt in rastlinjak nimata nujno enakih potreb po vodi. Vsakemu delu lahko tako prilagodite čas oziroma režim namakanja, ne da bi morali oba namakati istočasno.
Pri vseh treh primerih pred izbiro cevi določite vsaj dolžino glavnega dovoda, število namakalnih linij in približno število kapljačev oziroma drugih porabnikov, ki bodo delovali hkrati. Na podlagi teh podatkov lahko bistveno zanesljiveje ocenite, kakšen razvod vode potrebujete.
Katere cevi in priključke potrebujete za svoj namakalni sistem
Ko veste, kako bo vaš namakalni sistem zasnovan, lahko pripravite tudi seznam potrebnih komponent. Poleg ustrezne cevi za namakanje boste glede na izvedbo potrebovali še spojke, razdelilne elemente, ventile ter pri kapljičnem namakanju kapljače.
Pri sestavljanju sistema preverite predvsem, da premeri cevi, spojk in drugih povezovalnih elementov med seboj ustrezajo. Tako se izognete naknadnemu iskanju dodatnih reducirnih kosov ali ugotovitvi, da izbrane komponente med seboj niso kompatibilne.
Če sistem sestavljate prvič, si ga je najlažje predstavljati po poti vode:
vodni vir → glavni dovod → razdelitev sistema → posamezne namakalne linije → kapljači oziroma razpršilci
Na ta način lahko za vsak del sistema določite, katero cev in katere spojke ter povezave potrebujete, ter se izognete nakupu komponent, ki jih pri svoji izvedbi sploh ne boste uporabili.
Če namakalni sistem načrtujete na novo, zato cevi ne izbirajte kot samostojnega izdelka. Najprej določite pot vode od vira do zadnjega porabnika, nato pa izberite cevi in priključke za posamezne dele sistema.
