Blog
PIRO na AGRI šesto leto: od radovednih pogledov do konkretnih vprašanj
Šest let. Šest sejmov AGRA. In kar nekaj vode, spremenjene v vodno meglico.
Ko smo pred šestimi leti prvič pripeljali PIRO na sejem AGRA v Gornjo Radgono, je bila vodna meglica za marsikaterega obiskovalca predvsem zanimivost. Nekaj, ob čemer se ustaviš, stopiš pod meglico in preveriš, ali res hladi.
Danes so pogovori precej drugačni.
Obiskovalci vodno meglico vse bolj poznajo. Nekateri imajo z njo že lastne izkušnje, drugi pridejo s konkretnim problemom, objektom ali idejo. Ne sprašujejo več samo, koliko to stane in ali vodna meglica deluje. Zanima jih, kako bi jo lahko uporabili pri njih, kaj bi bilo treba upoštevati in kakšna rešitev bi bila za njihov primer najbolj smiselna.
In prav to smo letos na AGRI opazili še izraziteje kot prejšnja leta.
PIRO na AGRI že šesto leto zapored z vodno meglico, dobro voljo in istim ciljem: pokazati, da je poletje lahko kul.
Ko vročina v hlevu ni več samo neprijetna
Med najbolj konkretnimi letošnjimi pogovori so bili pogovori o hlajenju hlevov. In ne samo govejih – obiskovalci so iskali rešitve tudi za prašičerejo in perutnino. Skupno vprašanje je bilo podobno: kako v najbolj vročih poletnih dneh zmanjšati toplotno obremenitev živali in v hlevu zagotoviti primernejšo mikroklimo.
Vročinski stres namreč ni samo vprašanje počutja. Pri različnih vrstah živali se kaže nekoliko drugače, skupno pa jim je, da lahko visoke temperature vplivajo na zauživanje krme, prirast oziroma proizvodnjo, reprodukcijo in splošno dobrobit živali.
Pri kravah molznicah se za ocenjevanje toplotne obremenitve pogosto uporablja THI (temperaturno-vlažnostni indeks), saj na žival ne vpliva samo temperatura, temveč tudi relativna vlažnost zraka. Pri hlajenju je pomembna tudi kombinacija z ustreznim gibanjem zraka – raziskave in praksa zato pogosto povezujejo evaporativno hlajenje z učinkovitim prezračevanjem.
Pri prašičih je zgodba nekoliko drugačna. Visoke temperature lahko zmanjšajo vnos krme in vplivajo na rast ter fiziološke odzive živali. Zanimiv je podatek iz raziskave, v kateri so pri temperaturi 30 °C in 50-odstotni relativni vlažnosti prašiči, pri katerih je bilo hlajenje z vodo časovno usklajeno s hranjenjem, zaužili 13 % več krme, hranili pa so se 19 % dlje kot živali v primerjanih skupinah.
Tudi perutnina je na vročino zelo občutljiva. Ptice nimajo žlez znojnic, zato se ob visokih temperaturah hladijo tudi z intenzivnejšim dihanjem oziroma sopenjem. Pri visoki relativni vlažnosti je takšno oddajanje toplote manj učinkovito, zato sta pri hlajenju perutninskih objektov še posebej pomembna dobro prezračevanje in nadzor mikroklime.
In prav tu se začne tisti del, o katerem smo se letos na AGRI največ pogovarjali. Ni dovolj vprašanje: »Koliko šob potrebujem?« Pomembno je, kakšen je hlev, katere živali so v njem, kako je urejeno prezračevanje, kakšne so temperature in relativna vlažnost ter kaj želimo s sistemom doseči.
Pri profesionalnem hlajenju hlevov zato vodna meglica ni nekaj, kar preprosto vključimo, ko postane vroče. Je del upravljanja mikroklime v objektu – skupaj s prezračevanjem, gibanjem zraka in ustrezno regulacijo.
Večji rastlinjaki: letos ena najpogostejših tem
Če bi morali izpostaviti področje, ki nas je letos presenetilo po količini konkretnih vprašanj in povpraševanj, bi bili to zagotovo veliki rastlinjaki. Pogovori niso bili več samo o tem, kako znižati temperaturo, ampak kako v večjem rastlinjaku učinkoviteje uravnavati mikroklimo – temperaturo in relativno vlažnost zraka.
In tu postane vodna meglica še posebej zanimiva.
Pri visokotlačnem sistemu voda skozi posebne šobe pod visokim tlakom razpade na izredno drobne kapljice. Sistemi, ki jih uporabljamo pri PIRO, delujejo pri 70 barih in ustvarjajo kapljice velikosti približno 5–10 mikronov. Zaradi svoje majhnosti ostanejo dovolj dolgo v zraku, da lahko hitro izhlapevajo.
Pri izhlapevanju voda iz okolice odvzema toploto. Rezultat je evaporativno hlajenje zraka, hkrati pa se povečuje njegova relativna vlažnost. Prav zaradi tega lahko z vodno meglico v rastlinjaku vplivamo na dva pomembna dejavnika mikroklime hkrati.
To pa ne pomeni, da je treba meglico preprosto vključiti in pustiti delovati. Potrebe rastlinjaka se skozi dan spreminjajo, zato so pomembni temperatura, relativna vlažnost, naravno ali prisilno prezračevanje ter ustrezna regulacija sistema. Proizvajalec naše opreme uporabo sistema predvideva tako pri naravnem kot pri prisilnem prezračevanju.
Prav pri večjih rastlinjakih zato pride do izraza avtomatsko krmiljenje s senzorji temperature in vlage. Sistem se lahko odziva na dejanske razmere v prostoru in deluje takrat, ko je to potrebno, namesto da bi meglico uporabljali neprekinjeno.
Cilj namreč ni zalivanje rastlin skozi zrak. Cilj je ustvariti drobno vodno meglico, ki izhlapeva in pomaga ustvarjati primernejšo mikroklimo v rastlinjaku.
In podobno kot pri hlevih se tudi tukaj dobra rešitev začne z vprašanji: Kako velik je rastlinjak? Kaj v njem raste? Kako je urejeno prezračevanje? Kakšne temperature in vlažnost dosegate poleti?
Šele nato lahko govorimo o številu in razporeditvi šob, zmogljivosti črpalke, regulaciji ter drugih elementih sistema.
Ko obiskovalec ne išče izdelka, ampak rešitev
Marsikateri pogovor na AGRI se je letos začel zelo preprosto: »Pri nas imamo pa takšen problem …«
In pravzaprav so nam takšna vprašanja najljubša.
Nekdo ima hlev, v katerem poleti temperature postanejo previsoke. Drug želi izboljšati pogoje v večjem rastlinjaku. Nekdo vodno meglico že uporablja, vendar z rezultatom ni povsem zadovoljen. Spet drugi šele razmišlja, kaj bi bilo v njegovem primeru sploh mogoče narediti.
Takrat odgovor ni samo črpalka, cev in določeno število šob.
Pomembni so prostor, njegova velikost in zasnova, pretok zraka, temperatura in relativna vlažnost, razpoložljiva voda ter predvsem kaj želimo s sistemom doseči. Šele na podlagi tega lahko določimo ustrezno zmogljivost črpalke, število in razporeditev šob ter način regulacije.
Morda je prav to največja sprememba, ki jo opažamo po šestih letih na AGRI. Vse manj govorimo samo o tem, kaj vodna meglica je, in vse več o tem, kako jo pravilno uporabiti za konkreten problem.
In ravno zato so nam sejmi še vedno všeč. Ker se rešitev pogosto začne precej prej kot pri opremi – začne se s pogovorom.
Pet dni AGRE skozi naše oči
AGRA tudi letos ni bila majhna zgodba. 1.690 razstavljavcev iz 36 držav in več kot 90.000 obiskovalcev je v petih dneh napolnilo sejemski prostor v Gornji Radgoni. Ob razstavnem delu se je zvrstilo še več kot 100 strokovnih predavanj, okroglih miz, poslovnih srečanj in drugih dogodkov.
Za nas pa se AGRA po šestih letih meri nekoliko drugače.
Ne samo v številu obiskovalcev, ampak predvsem v pogovorih, vprašanjih, novih poznanstvih in tistih srečanjih, ko se nekdo po nekaj letih ponovno ustavi pri nas in pove, kakšne izkušnje ima z vodno meglico danes.
Pet sejemskih dni zato pomeni ogromno različnih zgodb. Od čisto naključnega »Kaj pa imate vi tukaj?« do zelo konkretnega pogovora o hlajenju nekaj sto kvadratnih metrov velikega rastlinjaka, hleva pa seveda tudi gostinskih in privat teras.
In nekje vmes seveda tudi kakšen postanek samo zato, da se človek za nekaj trenutkov ohladi pod vodno meglico.
Pet dni sejma, nešteto pogovorov in vodna meglica ves čas v akciji.
Šest let pozneje
Pred šestimi leti smo na AGRI veliko razlagali, kaj vodna meglica sploh je. Danes vse pogosteje govorimo o tem, kako jo pravilno uporabiti in kaj lahko z njo rešimo.
In morda je prav to najlepši povzetek letošnje AGRE. Obiskovalci prihajajo z več znanja, lastnimi izkušnjami in predvsem s konkretnimi vprašanji. Za hleve, rastlinjake in številne druge prostore, kjer visoke temperature postajajo vedno večji izziv.
Po šestih letih nas zato še vedno najbolj veselijo prav pogovori, ki se začnejo nekako takole:
»Pri nas imamo pa takšen problem …«
Ker se dobra rešitev običajno začne prav tam.
