Suh zrak v času decembrskih praznovanj in zime: neviden razlog, zakaj se med prazniki počutimo slabše

Suh zrak v zaprtih prostorih je eden glavnih, a pogosto spregledanih razlogov, zakaj se pozimi in v času decembrskih praznikov pogosteje počutimo utrujene, razdražene in dovzetne za bolezni. V tem času ne gre le za mraz ali sezono virusov ampak igra eno najpomembnejših vlog za suh zrak nizka relativna vlažnost zraka, ki vpliva na dihala, imunski sistem in splošno počutje ljudi v zaprtih prostorih.

Pozimi več časa preživimo v ogrevanih prostorih: doma, v pisarnah, proizvodnih halah in skladiščih. Ogrevanje zrak izsuši, prezračevanje pa pogosto doda še bolj suh zunanji zrak. Rezultat so razmere, ki jih ne zaznamo takoj, posledice pa se pokažejo pri ljudeh v slabši odpornosti, več bolniških odsotnostih in nižji zbranosti.

Zakaj je kakovost zraka več kot le vprašanje udobja

Kakovost zraka v zaprtih prostorih ni zgolj subjektiven občutek »dobrega počutja«, temveč merljiv dejavnik, ki vpliva na delovno sposobnost ljudi in organizacijske rezultate podjetij. Raziskave s področja delovnega okolja in ergonomije kažejo, da imajo temperatura, CO₂ in predvsem relativna vlažnost zraka neposreden vpliv na:

• koncentracijo in kognitivne sposobnosti zaposlenih,
• občutek utrujenosti in mentalno obremenitev,
• pogostost prehladnih in dihalnih obolenj,
• odsotnosti z dela in splošno storilnost.

Študije uglednih raziskovalnih ustanov, kot so Fraunhoferjev inštitut in univerzitetne raziskave (npr. Yale School of Public Health), kažejo, da neustrezni mikroklimatski pogoji v zaprtih prostorih vodijo v slabšo delovno učinkovitost in večjo dovzetnost za okužbe. Posebej izstopa vpliv prenizke relativne vlažnosti, ki dokazano povečuje draženje dihalnih poti in zmanjšuje naravno obrambno sposobnost sluznic.

V industriji in logistiki to ne pomeni zgolj slabšega počutja zaposlenih, temveč posreden, a realen strošek: več bolniških odsotnosti, več napak pri delu in dolgoročno tudi večja fluktuacija kadra. Prav zato se kakovost zraka v sodobnih delovnih okoljih vedno pogosteje obravnava kot strateški dejavnik, ne le kot vprašanje udobja.

Suh zrak je zahrbten zato, ker ga:

• ne vidimo,
• pogosto ne vonjamo in
• ne povezujemo neposredno s težavami.

Kljub temu nizka relativna vlaga izsušuje sluznico dihal, oslabi naravno obrambno funkcijo telesa in poveča občutljivost za viruse ter bakterije. Posledice se kažejo kot suho grlo, draženje oči, pogostejši kašelj in splošna izčrpanost.

Seveda ob tem večina pomisli na prvo rešitev, ki se jo spomnijo. In to je prezračevanje prostorov, a…

Prezračevanje je sicer res nujno, a pozimi samo po sebi ni rešitev. Zunanji zrak je v hladnih mesecih praviloma izjemno suh. Ko ga ogrejemo, se njegova relativna vlažnost še dodatno zniža.

V večjih prostorih, kot so npr. proizvodne hale in skladišča prezračevanje ne uravnava vlage, pogosto celo poslabša razmere in ustvarja neenakomerne pogoje v prostoru. Zato samo zračenje brez nadzora vlage v marsikaterem prostoru pogosto ne doseže želenega učinka.

Poglejte rezultate samo nekaterih izmed najbolj aktualnih študij…

Študije in merljivi učinki pravilne zračne vlažnosti

Pri velikih proizvodnih halah in skladiščih vpliv suhega zraka ni le vprašanje udobja, temveč operativno in ekonomsko merljiv dejavnik. Raziskave, povzete v strokovni brošuri o zračni vlažnosti na delovnem mestu, jasno kažejo, da je relativna vlažnost zraka med 40 in 60 % optimalno območje za zdravje ljudi, stabilne delovne pogoje in dolgoročno storilnost planning-criteria-workplace-si-….

Učinki ustrezne zračne vlažnosti v industriji

V primerjavi s pisarnami imajo proizvodni in skladiščni prostori več skupnih značilnosti:

• zelo velike volumne zraka,
• stalno ali intenzivno ogrevanje v zimskem času,
• dolgotrajno izpostavljenost zaposlenih suhemu zraku,
• omejeno možnost lokalnega prezračevanja brez dodatnega izsuševanja.

V takih pogojih prezračevanje pogosto še dodatno zniža relativno vlažnost, ki lahko pade tudi pod 30 %, kar študije označujejo kot območje povečanega tveganja za dihala, okužbe in padec storilnosti (vir; ZRAČNA VLAŽNOST NA DELOVNEM MESTU, Premat)

Merljivi učinki pravilne vlažnosti

Analize, ki povzemajo raziskave Fraunhoferjevega inštituta, Inštituta Roberta Kocha (RKI) in Univerze Yale, kažejo več ključnih učinkov:

• pri relativni vlažnosti pod 30 % se nalezljivost virusov v zraku poveča tudi do 3-krat,
• pri približno 40–60 % relativne vlažnosti se preživetje virusov in mikroorganizmov v aerosolu močno zmanjša,
• suha sluznica dihal izgubi zaščitno funkcijo, kar vodi v več bolniških odsotnosti,
• izguba storilnosti zaradi suhega zraka se v večjih sistemih kaže kot opazen gospodarski strošek

Zgornji vir navaja tudi izračune, po katerih lahko že nekaj odstotkov izgubljene učinkovitosti na zaposlenega v večjih okoljih pomeni več deset tisoč evrov letnega izpada – strošek, ki pogosto ostane neopažen, ker se porazdeli skozi odsotnosti, utrujenost in napake pri delu.

Zakaj lokalno in nadzorovano vlaženje

Študije poudarjajo, da v velikih industrijskih prostorih splošno prezračevanje ne zadostuje za vzdrževanje optimalne vlage.
Učinkovita rešitev je natančno nadzorovano lokalno vlaženje, ki:

• omogoča ciljno dvigovanje vlage tam, kjer ljudje dejansko delajo,
• ne povzroča kondenzacije ali mokrih površin,
• deluje stabilno tudi v velikih volumenih zraka.

Prav tu se v praksi odpira vprašanje pravilne izbire industrijskih sistemov, črpalk in zasnove vlaženja.

Zakaj se o zraku govori šele, ko pride do težav

Zrak v prostoru jemljemo kot samoumeven, dokler se ne pojavijo težave.

Podobno kot pri strojih, instalacijah ali proizvodnih procesih se tudi pri zraku žal pogosto ukrepa šele takrat, ko so posledice že vidne: več bolniških odsotnosti, slabše počutje zaposlenih ali težave v delovnem okolju.

Izkušnje iz industrije kažejo, da je preventiven pristop bistveno učinkovitejši in dolgoročno cenejši kot reševanje posledic. Stabilni pogoji v prostoru niso nekaj, kar bi se urejalo občasno, temveč del celostnega upravljanja delovnega okolja.

Sodobni sistemi vodnih mikro-meglic so zasnovani prav s tem namenom. Delujejo neopazno v ozadju:

• brez mokrih površin,
• brez hrupa,
• brez vpliva na delo, ljudi ali proizvodne procese.

Ne ustvarjajo občutka »vlažnega zraka«, temveč skrbijo za stalno, nadzorovano ravnovesje, ki ga večina opazi šele takrat, ko ga ni več. In prav v tem je njihova največja prednost: zrak ostane neopazen, razmere pa stabilne – tudi v najzahtevnejših industrijskih okoljih.